Človek nekdaj in danes

Tekst: Gregor Torkar

Človek ni bil vedno tako "lep" in "pameten" kot danes. V živalskem vrtu, enciklopedijah živali in poljudnoznanstvenih oddajah ste gotovo že videli opice. Skozi milijone let se je človek razvijal iz opic.

Nekatere opice imajo rep, druge ga nimajo. Nekatere so nočne živali in imajo velike oči, spet druge ponoči raje spijo. Za skoraj vse velja, da živijo v krošnjah dreves. Plezajo zelo dobro, pri čemer si pomagajo z oprijemalnimi rokami in nogami, ter lovijo ravnotežje z repom. Posebej roke imajo zelo dolge, da z njimi dosežejo oddaljene veje in plodove. Na trdna tla se spustijo le tedaj, ko pobirajo zrele plodove, odpadle z drevesa. Hodijo po vseh štirih in venomer opazujejo, če se v bližini skriva nevarnost. Opice so zelo smešne, ko poskušajo hoditi samo po nogah. Takrat s svojimi dolgimi rokami drsajo po tleh ali pa jih dvignejo visoko nad glavo in se nerodno prestopajo dalje. Šimpanzi so opice brez repa in nam najbolj sorodne opice. Le pozorno si jih oglejte, ko boste naslednjič obiskali živalski vrt ali gledali poljudnoznanstveno oddajo!

Mnogi se sprašujete, kako da smo ljudje v sorodu z opicami, če pa ne živimo na drevesih, nimamo repa, nismo tako dlakavi kot one, imamo drugačno glavo in hodimo po zadnjih okončinah. Vsa zgodba človeštva se je začela v davnih časih, milijone let nazaj. Širne pokrajine, pokrite s travo in na redko posajenimi drevesi, so savane, ki so zaradi premikov tal in spremembe podnebja nastale pred 4 milijoni let. V Afriških savanah, kjer so danes države Etiopija, Tanzanija, Kenija,., so se pojavili prvi človečnjaki (človeku podobne opice brez repa).

Posamezna drevesa v savanah skupinam opic niso dajala dovolj hrane, zato so se po trdnih tleh sprehajali iz enega na drugo. Prenašali so hrano v rokah, zato so se bili prisiljeni premikati samo z nogami. Vsi ljudje nismo enako hitri in spretni. Kar spomnite se telesne vzgoje v šoli, kjer ste tekli. Nekateri so bili hitro na cilju, drugi so rabili nekoliko več časa. Tudi med opicami so bile razlike. Tiste, ki so hitreje hodile z drevesa na drevo, so bile redkeje plen levov in drugih zveri v savanah. Tako so se iz generacije v generacijo ohranjale le najbolj hitre in spretne opice. Skozi mnogo generacij so se jim noge podaljševale in roke krajšale, ker niso več plezali po drevesih. Njihova hoja je postajala vedno bolj pokončna in hrbtenica se jim je prilagodila na pokončno držo. Za vse tiste, ki ste danes prvič slišali za hrbtenico, naj povem, da je to skupina kosti, ki se začne pri glavi in konča na zadnjici. Nanjo so pripete noge, roke, glava in prsni koš. Hrbtenica je steber, ki drži telo pokonci. Sklonite glavo in potipajte hrapave koščice vzdolž hrbta, ki spominjajo na list žage
.
Okostje deklice staro 3,2 milijone let najdeno v Etiopiji (1974), ki so jo poimenovali Lucy (Australopithecus afarensis). Bila je velika 1 meter.

Tako smo dobili prve človečnjake, ki so hodili samo po dveh nogah. Še vedno nismo razjasnili, zakaj je naš obraz drugačen od opičjega. Prvi človečnjaki so se hranili z oreški (orehom in lešnikom podobnimi plodovi), zato so rabili močne zobe in čeljusti.

Sčasoma pa so se začeli hraniti z mesom in niso potrebovali več tako močnih zob in čeljusti. Človečnjak je začel uporabljati tudi prva kamnita orodja za razkosavanje mesa. V savanah Afrike je bilo veliko sonca in vulkanov (v takratnem času), zato so človečnjaki spoznali tudi ogenj, s katerim so se greli v hladnejših nočeh, odganjali živali in pekli meso. Skozi generacije so zobje in čeljust postajali šibkejši, zato je opičji gobec vedno bolj postajal podoben človeškemu obrazu. Povečevala se je glava in z njo tudi možgani. Postajali so vse bolj pametnejši. Znali so uporabljati in izdelovati vedno več orodij, ter si pripravljati bivališča iz vejevja. Potovali so vedno bolj daleč in zašli tudi na druge celine - Evropo, Azijo, kjer so naselili tudi hladnejše predele. Ovijali so se v kože in se greli v svojih bivališčih, ki so bile pogosto jame. S časom so se človečnjaki razselili na vse konce in kraje naše celine. Vsi mi: Franček, njegova sestrična Petra, sosedov Anže, jaz in ti in vsi ljudje sestavljamo današnje človeštvo, ki je nastajalo skozi milijone let. Človek je misleče bitje, ki ga znanstveniki imenujejo Homo sapiens (misleči človek). Nastale so različne človeške rase v različnih delih sveta. Afričani npr. so čokoladno temne polti in imajo široke nosnice. Temna barva kože jih hladi v vročini, široki nosnici jim navlažijo suh zrak, ki ga vdihujejo. Vsaka rasa in ljudstvo imajo svoje posebnosti. Poskusite razmisliti, zakaj so skandinavska ljudstva tako svetle polti?

Tako smo nastali "lepi" in "pametni" ljudje, ki uničujemo naravo s svojim neumnim početjem. Hvala, Narava, ker si nas ustvarila in oprosti nam za neumnosti, ki jih počnemo.